Nekoč je bil tu mlin, v 20. stoletju pa so ga predelali v žago, ki pa ne obratuje več.
Slikar Matevž Langus (1792–1855) je bil v svojem času med najbolj cenjenimi slikarji. Spomenik je delo kiparja Staneta Kolmana.
Stavbo fužinarske družine Toman je leta 1929 kupila Ljubljanska mestna občina in v njej uredila Pension Jelovico, ki je deloval do druge svetovne vojne.
Pod vaško lipo so se od nekdaj srečevali vaščani, tu pa so potekali tudi sejmi. Park je urejen s kamnitimi podstavki za nakovala iz kamnogoriških vigenjcev in verigami, ki so jih v začetku 20. stoletja še izdelovali v Kamni Gorici.
Spomenik je delo Borisa Kobeta in stoji na mestu nekdanje fužine. Ima obliko plavža, v katerem so talili železovo rudo. Prvotni plavž je bil mnogo večji, po nekaterih podatkih največji na Gorenjskem, in je obratoval do leta 1875.
Potok Lipnica je v Kamni Gorici speljan v sistem vodnih rak, v katerih se je nekoč vrtelo 16 vodnih koles, za potrebe kovaštva, preko vode pa je bilo speljanih preko 14 mostov, po nekaterih podatkih pa naj bi jih bilo še mnogo več. Zato so Kamni Gorici rekli tudi Male Benetke.
Slikar Matevž Langus (1792–1855) je znan po freskah in portretih znanih in manj znanih osebnostih ter otrok njegovega časa (Matija Čop, Julija Primic, Friderik Baraga).
Baročno kapelico iz 19. stoletja je s freskami poslikal Matevž Langus. Kapelica je bila temeljito obnovljena leta 2016.
Cerkev iz sredine 17. stoletja ima baročno pročelje, opremljena in poslikana pa je v neorenesančnem slogu. V cerkvi so dela Janeza Vurnika, Valentina Metzingerja, Matevža Langusa, Joža Bertonclja.
Pokopališče krasijo stari nagrobniki, nasproti vhoda v cerkev je spomenik padlim v 1. svetovni vojni, ob vhodnih vratih pa nagrobna plošča dr. Lovra Tomana.
Stavba je bila zgrajena leta 1803 kot kaplanija. Leta 1845 so prizidali prvo šolsko poslopje v vasi, ki pa ne stoji več, od leta 1900 pa je bila v hiši mežnarija. Danes je v hiši muzejska zbirka, ki predstavlja življenje v vasi nekoč.
Pravnik in pesnik dr. Lovro Toman (1827–1870) je bil član kranjskega deželnega zbora in poslanec v dunajskem državnem zboru. Prvi je javno razvil slovensko zastavo (1848) in si prizadeval za uveljavljanje slovenskega jezika in narodne zavesti. Zaradi njegovih narodnozavednih predlogov so Kranjsko imenovali kar ‘Tomanija’.
Ozka ulica se vije tik pod pobočjem Jelovice. Na njej med starimi kovaškimi hišami izstopata obnovljeni hiši Pr’ Gabru (št. 46a) in Pr’ Kos (št. 47).
Obnovljeno fasado krasijo freska sv. Florijana in Janeza Nepomuka, Marijin monogram ter vdolbinica s fresko Marije z mrtvim Jezusom v naročju.Za hišo je v strmem bregu čudovit vrt.
Vigenjc je kovačnica za kovanje žebeljev. V Kamni Gorici jih je bilo dvanajst, ohranjen je le eden. Prav v tem vigenjcu je nekaj časa koval tudi umetniški kovač Joža Bertoncelj iz Krope.
Slikar Ivan Varl (1923-1979) je na ALU študiral le nekaj semestrov in živel večinoma na Krasu, kjer je bil priljubljen učitelj likovne vzgoje. Bil je risar, ilustrator, grafik, slikar, umetniški fotograf. Ob kamnitem mostičku je ohranjen kamen nekdanjega perišča.
Ob glavni ulici skozi vas stojijo številne kovaške hiše z zanimivimi portali iz zelenega kamna in kovanimi polkni ter mrežami.
Družina Kappus je bila leta 1693 zaradi zaslug za razvoj fužinarstva povzdignjeni v plemiški stan (pl. Pichlstain). Tu je bil rojen jezuitski misijonar Marko Anton Kappus (1657–1717, misijonar). V začetku 20. stoletja sta bila njihova gosta tudi kralj Aleksander Karadjorđević in Oton Župančič, ki ju prav tu dobil navdih za Žebljarsko.
Poleg kovačnice sta nekoč stala dva vigenjca, v potoku pa sta se vrteli dve vodni kolesi. V kovačnici so kovali raznovrstne izdelke iz železa do druge svetovne vojne.
Z razgledne točke je odličen pogled na staro vaško jedro in Lipniško dolino. Na Z’javki ob velikih praznikih še danes po stari navadi streljajo z možnarji.
Pred hišo št. 7 stoji majhna kapelica, ki jih v Kamni Gorici rečejo Arhov ali Markov znamenjček. Ime je dobila po prebivalcih sosednjih hiš. Vsako leto 15. avgusta vaščani ob tem znamenju pojejo Marijine pesmi.
Politik dr. Lovro Pogačnik (1880–1919) je bil prvi predsednik Zveze Orlov, od 1914 poslanec Državnega zbora in kasneje poverjenik za narodno obrambo v Narodni vladi SHS.
V hiši, kjer je bil nekoč eden od dveh mlinov v vasi, je urejena gostilna z vrtom, ki slovi po dobrih svežih postrveh.
Med Kamno Gorico in Kropo je vodni zbiralnik ter ob njem stara kovačija, v kateri so še v prvi polovici 20. stoletja izdelovali sekire (od tod ime) in drugo orodje za manjše odjemalce z Gorenjske ter gozdarska in rudarska podjetja s cele Slovenije.
